Melanin določa, kakšna bo barva oziroma ten naše kože. Nahaja se v koži in je označen kot rjavkasto ali rdečkasto barvilo. Nastaja v dendritičnih celicah. Slednje poimenujemo melanociti. Ne glede na to, kateri rasi pripadamo, imajo prav vsi ljudje nekje med 800 do 1000 melanocitov na kvadratni milimeter epiderme.

Melanocitne celice pa so videti kot hobotnice z dolgimi lovkami oziroma dendriti. Te se dvigajo navzgor v sloj stratum spinosum. Tista vrsta melanocitov, ki je nezaščiteno izpostavljena soncu, je precej večja in ima še bolj razvejane vezi.

Delovanje melanina

Melanin deluje kot nekakšna vrsta absorbcijskega filtra ter ščiti našo kožo ter podkožje pred škodljivimi učinki UV žarkov. Največja gostota melanocitov se nahaja v koži obraza in okoli spolovil. Nekoliko manj pa jih je ob trupu in okončinah. Sama količina melanina pa se lahko prehodno poveča zaradi vplivanja UV žarkov in nekaterih hormonov.

Na melanin oziroma na barvo ali ten naše kože lahko vpliva tudi prekrvavljenost kože. S tem pa seveda prav tako hemoglobin v koži. Za slabokrvne ljudi je torej značilno, da imajo izjemno bledo kožo. Če pa na primer pojemo preveč korenja, pa se naša koža lahko obarva rumenkasto. Pri tem se nekoliko intenzivneje obarvajo podplati in dlani.

Pomanjkanje kožnega pigmenta

Pigment melanin pa je v koži lahko tudi odstoten oziroma gre za pomanjkanje. To je praviloma estetsko kar precej moteča kožna bolezen. Za pomanjkanje so značilne velike ter ostro omejene bele lise, in sicer na najrazličnejših predelih telesa.

Vzrok, da je melanin v našem telesu prisoten v premajhnih količinah, ni poznan. Kljub temu pa obstaja kar nekaj različnih hipotez o tem. Verjetno gre pri tem tudi za dedno prepozicijo. Nastanek belih lis je lahko povezan tudi z okužbami, avtoimunskim obolenjem, sproščanjem določenih nevrotransmiterjev iz živčnih končičev v koži. Najpogosteje pa je melanin oziroma njegovo pomanjkanje povezano z avtoimunskim obolenjem ščitnice.…