Kot otrok se spomnem našega prvega avtomobila, ki je bil Opel Astra, temno zelene barve. Bil je naš prvi malo boljši avto, saj smo se prej vozili v zelo starih in že zdelanih. Novi Opel je v primerjavi s preteklimi avti predstavljal pravi prestiž in prav uživali smo, ko smo se vozili z njim. Spomnem se, ko se je oče pripeljal iz avtosalona Opel in sva skupaj z bratom stekla iz hiše, da bi si ga ogledala.
Najprej sva se sprehodila okoli njega, da bi si ogledala zunanjost, njegova barva pa me je najbolj prevzela. Bila je temno zelena s svetlikajočim efektom, česar pri drugih avtih nisem nikoli videla. Ko sem se usedla v novi Opel, sem najprej občutila udobje sedežev. Sicer sem bila takrat še majhna, a sedeži so se mi zdeli zelo veliki in udobni, kakor, da bi se usedla na fotelj. Blago s katerim so bili obloženi je bilo tako mehko, spominjali so me na mojega plišastega medvedka.
Oče nama je začel razkazovat, kaj vse naš novi Opel vsebuje. Pokazala nama je:
- Radio na CD-je
- Zračne blazine
- Prostoren prostor za shranjevanje
Da bi bil avto popoln, pa mu je dodal tudi dišečo smrečico, čeprav sem vedno občudovala vonj novega vozila. Oče nama je povedal, da si pripneva varnostne pasove, saj gremo na kratek izlet. Želel nama je pokazat kako udobno se avto pelje in kako varen je. Oče je vozil po ostrih ovinkih in z bratom sva komaj opazila. Novi Opel jih je premagoval kot za šalo in kar nisem hotela, da se vožnja konča.
Peljali smo se do bližnje plaže, kjer naju je oče peljal na sladoled, saj je želel proslaviti nakup novega avta. Vsedli smo se na klop in med uživanjem sladoleda občudovali novi Opel in kar nismo mogli verjeti, da to naš novi avto.
