Včasih nas življenje preseneti, ko najmanj pričakujemo. Tako se je meni zgodilo, da sem po dvajsetih letih delovne dobe naenkrat ostala brez dohodka. V prvem tednu sem si res želela, da poskrbim zase in se umirim, ter da najdem prostor, kjer je oaza miru za mojo dušo.

Odpeljala sem se na morje in poiskala prijeten kotiček, kjer so ponujali gostom sprostitev. To je pomenilo od kopanja v zdravilni vodi, masaže in razni tematski večeri. Meni je oaza miru v tem času pomenila, da najprej poskrbim za počitek. Bila sem zelo izčrpana od zadnjega leta, kjer so od mene zahtevali več, kot sem zmogla. Zato sem se fizično in psihično izčrpala in tudi spala več nisem. Najprej je oaza miru poskrbela, da sem se umirila. Moje telo se je nehalo tresti in končno sem lahko mirno zaspala. Ko sem se zjutraj zbudila, sem najprej šla na obilen zajtrk potem pa sem si privoščila eno uro kvalitetnega branja knjige o duhovnem razvoju. Morala sem poskrbeti tudi za svojo psihično stanje. Potrebovala sem razumevanje same sebe ter gledanje v prihodnjost. Na to me je gnala želja po napredku. 

Po branju knjige sem šla plavat. Moje telo je bilo precej fizično oslabljeno, zato mi je plavanje najbolj ustrezalo. Mišice so se počasi sprostile in kmalu sem lahko začela izvajati tudi malo težje vaje. Po kosilu sem šla spat. 

Popoldan pa mi je oaza miru nudila, da sem si lahko izbrala masažo. To je bila nežna masaža, ki je bila namenjena predvsem sprostitvi. Maserka mi je povedala, da so moje mišice čisto trde in da imam kar nekaj vozlov v predelu vrata in lopatic. Zato sva se lotili tudi tega dela in odpravili težave v vratnem delu. Po enem tednu sem že čutila spremembo, ki mi jo je nudila oaza miru, ki sem si jo izbrala. Bila sem hvaležna, da sem lahko preživela nekaj dni v miru sama s sabo.…