Spet je pomlad in spet vsi hitijo s košnjo. Vedno sem jaz zadnji in vedno se žena na name krega, zakaj nisem še pokosil trave. Lansko leto sem si zvil gleženj, ker sem šel kosit travo nepripravljen, to pomlad pa mi bo še kako prav prišla nova delovna obutev, ki sem si jo kupil samo za košnjo trave, ker ne mislim več imeti nobene poškodbe.

Priznam, da me košnja trave spravlja ob živce in sem ves nervozen, ko vidim, kako pogosto je treba kositi. Doma imamo velik kos zemlje v klančini in je košnja naporna, tako je nujna delovna obutev, kajti drugače imaš kar veliko možnosti, da si zvijem gleženj. Če bi travniki bili ravni, bi že zdavnaj kupil samohodno kosilnico in bi bil problem rešen, tako pa to ne gre. Velikokrat sem že premišljeval, če bi koga plačal, da bi mi pokosil, tako se ne bi z ženo več prepirala, tako kot se sedaj, ker nikoli ni prav, kadarkoli grem kosit, je prepozno. 

Tokrat sem se opremil, delovna obutev je bila super, ker sem tako imel varen korak. Vseeno mi je bila košnja odveč in vedno mi bo. Meni se to res ne ljubi. Še vedno premišljujem, ali bi najel delavca, da bi kosil namesto mene, a me bodo imeli sosedje za lenuha. 

Nič ni narobe, če občasno kosim, sedaj ko je na mojih nogah delovna obutev, ker sem tako varen, če tudi mi spodrsne, ker si gležnjev skorja ne morem zviti, a vseeno komaj čakam, da vse pokosim in imam potem spet mir nekaj časa. Odvisno kako hitro trava raste. Včasih zraste čez noč, če veliko dežuje. 

Tako me delovna obutev vedno čaka, da grem kosit, jaz pa nisem ravno pri volji, posebej, če so lepi konci tedna, bi raje šel kam drugam, kot pa da doma kosim travo.…